1. DEFINICIJA OSEBNEGA PODATKA

Najprej je potrebno preveriti, ali v konkretnem primeru lahko govorimo o osebnem podatku.

ZVOP-1, 6. člen:

1. Osebni podatek – je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

2. Posameznik – je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk, ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Zgolj na podlagi osebnega imena posameznik pogosto ni določljiv (odvisno od pogostosti osebnega imena in izpostavljenosti posameznika), kadar pa osebnemu imenu dodamo še drug podatek (na primer naziv delovnega mesta, naziv delodajalca ...), postane posameznik določljiv (ali celo določen).

V konkretnem primeru torej lahko govorimo o osebnem podatku, ker so podani ime, priimek ter naziv delodajalca.

2. ZAKONSKA PODLAGA ZA OBJAVO IMEN, PRIIMKOV IN DELOVNEGA MESTA ZAPOSLENIH V JAVNEM SEKTORJU

Po ugotovitvi, ali sploh gre za osebni podatek je treba preveriti, ali je tak osebni podatek varovan ali ne. V primeru zdravstvenih ustanov ugotovimo, da po sistematiki ZVOP-1 sodijo v javni sektor.

ZVOP-1, 6. člen:

22. Javni sektor – so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti.

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa 9. člen ZVOP-1:

(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Področni zakon v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o dostopu informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ). ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Lahko torej rečemo, da velja načelo javnosti za osebne podatke zaposlenih v javnem sektorju. Seveda pa je upravljavec zavezan spoštovati načelo sorazmernosti ter upoštevati pravilo, da morajo biti podatki o javnem uslužbencu, ki jih namerava objaviti, povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.