dr. med. Andrej Pišec

Odvajanje od benzodiazepinov Doktrina se je žal menjala, zdravniki kazni že plačujejo in prihaja do zamenjav benzodiazepinov z AP. in višjo dozo AD. Več kot 20 let sem jemala apaurin, nazadnje že kar 40 - 50 mg na dan + prozac 20 mg zadnjih 12 let. Moj psihiater se je nenadoma odločil in mi predpisal AP kot zamenjavo za apaurin, kar pa nisem prenašala. Bolj kot sem se upirala, slabše je bilo zame. Odločila sem se, da se bom raje odvadila, kot pa da iščem dilerje in jemljem po možnosti še kakšen cement ali kaj. Pregledala sem cel splet, ampak nič pametnega nisem našla o tovrstnem odvajanju. Kar po svoje sem zmanjšala dozo na 5mg apaurina na dan. "Ah saj jaz zmorem..." 20 dni nisem spala do 5h zjutraj. Potem kakšno uro, največ dve in še zvečer od 19h do 21h. To je bilo moje spanje prve tri tedne odvajanja. Če ste zaposleni vam priporočam stalež, ker je boljše če vas nihče ne vidi oziroma da vi nikogar ne vidite. Vse psihiatre sem preklela, vsak dan sem se skregala vsaj 3 x na dan s svojci, sosedi, poštarjem, mačko, sosedovim psom, če sem le lahko povezano govorila... V glavnem katastrofalno stanje. Po treh tednih se je stanje izboljšalo, zeblo in treslo me je še vedno, mravljinci od trtice do vratu po hrbtu non-stop, dvojni vid, glavobol, razdražljivost, jeza in bes pa so vseeno ostali, ampak vsaj spala sem celo noč. Fizični znaki kot so bolečine v mišicah, glavobol, prebavne težave, krvavitev iz črevesa so izzveneli, občutek da me trese elektrika pa je iz dneva v dan naraščal. Slišala sem zvonenje telefona, zvonca vhodnih vrat in GSM-a obenem. Razmišljala sem o samomoru, zapadla v hudo depresijo in obsojala vse zdravnike in seveda najbolj mojega bolnega psihiatra, ker mi je predpisoval apaurin vsa leta. Sovražila sem ves svet. Še tri tedne sem vztrajala na 5mg in mislila da je glavna kriza za menoj. Potem sem 2 dni jemala 2mg in se pogumno odločila, da sem ozdravljena. 5 dni brez vsega, potem na kontrolo k mojemu psihiatru, ki sem ga 7 tednov sovražila z vsakim delčkom zmedene duše in tresočega telesa. Dobila sem recept za 1 škatlo apaurina. Začudeno sem ga pogledala in vprašala če naj spet jemljem apaurin? "Če boste hudo nemirni." mi je odgovoril. "Tri tedne je apaurin še v telesu in do takrat bo kriza, 5. dan je najhuje." mi je povedal. Baje isto kot pri trdih drogah. Še pet dni sem bila brez, 11 dan ne vem kako sem preživela. Dobila sem notranje hemoroide, sredi noči odšla k dežurni zdravnici, ker sem mislila da imam kilo oz. ji nisem znala niti povedati kaj mi je. Ne spomnim se niti kako je izgledala, vem samo da je bila mlada in malo prestrašena, ko sem se tresla pred njo in momljala, da mi je čreva dol padla in da sem 20 let jemala apaurine. Tolažim se s tem, da so vsega navajeni... Naslednji dan sem vzela 5mg apaurina, kljub temu da sem se trdno odločila, da ne bom več jemala. "Raje umrem!": sem pomislila. Zdaj je 13 teden in sem na 4mg. 2 zjutraj in dva zvečer ter 40 mg prozac. AP ne jemljem, spim še bolj slabo ponoči. Čez 14 dni imam kontrolo in čakam na navodila za naprej. Vsem svetujem, da se odvajate po nasvetu psihiatra in ne po svoje zaradi užaljenosti in jeze, v prvi vrsti pa lastne neumnosti, ker najbolj trpite sami. Dobila sem program za odvajanje, ki ga pa nisem upoštevala. Objavljam ga in upam, da bo komu prišel prav. 1. teden: 5mg + 5 mg + 5 mg + 5 mg 2. teden: 5mg + 2 mg + 5 mg 3. teden: 2mg + 2mg + 5 mg 4. teden: 2mg + 0 + 5mg 5. teden; 2mg + 0 + 4 mg (2+2) 6. teden: 2mg + 0 + 2 mg 7. teden: 0 + 0 + 2 mg 8. teden: brez Tako bi naj potekalo odvajanje in držite se tega, ker je peklensko, če je tempo prehiter in še telo preveč trpi. Ne obsojajte, ne vprašujte se zakaj, dajte si dopovedati, da se je doktrina menjala in tudi psihiatri so nam želeli samo pomagati in niso krivi če smo mi "malo" preveč vzeli. « Zadnje urejanje: danes ob 14:27 od Lucija » Poročaj moderatorju 213

HRAST Zazrem se na livado, kjer je stal moj hrast. Prevzamejo me topli spomini z grenkim priokusom… Nekoč se je mogočen bohotil v vsej svoji veličini in mi že od daleč dajal občutek varnosti. Še najhujši veter mu ni prišel do živega, komajda ga je zamajal. Vsaj zdelo se je tako… Dolga leta je stal tam in mi dajal zavetje pred bičanjem vetra in močnimi nalivi. Tudi ko sem bila žalostna in nemočna sem sedla pod njegovo mogočno krošnjo in poslušala šepet listja, ki me je miril in mi dajal moč. Nisem bila edina, veliko nas je hodilo tja in od njega črpalo moč. Zdelo se je samoumevno, da je tam za nas, da nas varuje in ščiti. Včasih je koga nehote ali pa tudi namerno oplazil z močno vejo. Nekateri niso več prihajali, drugi smo vztrajali in črpali iz njega, ker smo mislili, da nam to pripada. Nismo se ozirali na to, da ga je veter vedno bolj upogibal in lomil, da so vsi viharji, pred katerimi nas je varoval načeli njega… Vzljubila sem ta močan hrast, sama se nisem zavedala kako, dokler me nekoč niso obvestili, da ga ni več , vsaj začasno. Mimo gozda sem odšla do mesta, kjer je stal moj hrast. Zevala je le velika luknja… Odpeljali so ga, da ga pozdravijo, tako si mi rekli. Prvič po dolgem času sem začutila močno bol in nepopisen strah. Kot da mi je nekdo umrl, nekdo od mojih. Gozda sem se bala, nekoč sem se v njem izgubila, zato sem se gozdovom izogibala. Imela sem svoj hrast, močan in vsemogočen hrast, ki se še v najhujšem vetru ni sklonil. Kdo se klanja, ostane sklonjen, tako močnega drevesa pa ni mogoče zlomiti. Vsaj tako sem mislila. Začasno so na mestu, blizu mojega hrasta posadili drevešček. Čeprav je izgledal močan ni nudil zavetja. Vsa ožgana, prebičana od dežja in vetra sem se vrnila domov, se razjokala in od takrat mi misli bežijo k mojemu hrastu…

G. Andrej Pišec! V zadovoljstvo mi je, da sem nekoč potreboval vašo pomoč in sem jo dobil. Sedaj sem že dolgo časa brez zdravil in upam da bo tako tudi ostalo. vsemu temu pa se lahko zahvalim vam in vašemu odnosu, res ste se posvetili mojemu takratnemu problemu in hvala vam. Imam pa eno pripombo, čeprav sam nisem bil v koži odvisnika in nikoli ne bom me pa moti, da isti ljudje iskoriščajo vašo dobroto in s terapijami kot so metadonsko zdravljenje izkoriščajo in zlorabljajo od prodaje le teh do kraj s tem pa mečejo slabo luč na trud vašega osebja in vas samih. Seveda se ne bi rad vtikal v samo upravičenost uporabe le teh bi pa vam svetoval, da bi le njihovo uporabo še bolj nadzirali in poostrili njihovo zlorabo. Še enkrat se vam pa bi zahvalil za vašo strokovnost in vašo pomoč pri reševanju mojega problema pri vašem delu v prihodnosti pa vam želim veliko uspeha.

Že dolgo se zdravim pri dr. Pišcu, Ne zaradi drog in alkohola... Z zdravljenjem imam dobre izkušnje. V vseh letih me je poslušal, dajal nasvete, bil na razpolago v najhujših krizah.... Včasih je on izgledal bolj izžeto kot vsi pacienti, ampak nikoli ni nikogar zavrnil, ko je potreboval pomoč. Včasih sem še malo počakala, če je bil kakšen bolj nujen primer. Mislim, da me ne bi bilo več na tem svetu, če ne bi prišla do dr. Pišca. Podajali so si me kot žogo. Nihče ni vedel kaj naj si z mano začne. Drugi psihiatri... Potrebovala sem terapijo, ki sem je bila deležna pri dr. Pišcu, ne pa tolažbe, saj bo boljše in antidepresivov... Veliko je zares bolnih in motenih, se pa najdejo tudi takšni, ki ne sodijo k psihiatru. Če iščete tolažbo ali ljubezen, ki je niste bili deležni od svojcev vam je psihiater ne bo dal. Dal vam bo smernice kako naprej. Če pa ne boste sodelovali - srečno! Jaz se s tem strinjam. 100 psihiatrov vam ne bo pomagalo, če si ne boste sami. Če rabite spoved, imate blizu cerkev in lahko tam bluzite župniku, morda boste deležni sočutja Zdravniku pa pustite da zdravi.

Izredno slabe izkušnje! Kot pacient sem potreboval nekoga z malo več sočutja, to kar bi človek najbolj pričakoval od psihiatra. Ker je vajen dela predvsem z odvisniki, je še toliko bolj nagnjen k predpisovanju zdravil, kar ni dobro. Psihiater bi moral upoštevati tudi osebne tegobe in travme pri zdravljenju, česar on ne počne. Če imate druge psihiatrične probleme, kot odvisnosti od drog in alkohola bi vas napotil k drugemu zdravniku, predvsem zato ker tukaj ne boste deležni vzpodbudnih besed in razumevanja.

Obžalujem, da je lahko en takšen hladen, brezobrazen človek izvedenec psihiatrične stroke. Nobenega odnosa do sočloveka, ne pusti ti, da bi povedal svoje mnenje, ne dovoli ti da bi lahko kaj povedal, drži se tiste odredbe sodišča k pijanec plota, in za njega je pol Slovenije pijane. Kako je prišel do naziva primarij res ne vem. Potem pa še šimfa po svojih kolegih, da na izvide tako na roke pišejo, da on brati tega ne zna. Obup. Objokan sem šel od njega domov. :( Res pa je, da sem bil na vrsti pri njemu v enem tednu, ko mu je sodišče poslalo odredbo :D

slabe izkušnje, ne grem več k njemu