dr. med. Tatjana Prokšelj
Specializacija | Psihiatrija |
Mesto zaposlitve | Splošna Bolnišnica Novo Mesto |
Specializacija | Psihiatrija |
Mesto zaposlitve | Splošna Bolnišnica Novo Mesto |
Odnos do pacientov | 1.8 |
Kvaliteta zdravljenja | 1.8 |
Zaupanje | 1.4 |
Dostopnost | 1.9 |
Skupno povprečje | 1.7 |
Namen strani je
informiranje, ocenjevanje ter javno diskutiranje
o zdravnikih, zobozdravnikih in zdravstvenih ustanovah.
Moj prvi vtis o dr. Prokšljevi je bil, da gre za izredno hladno, nedostopno, vzvišeno osebo. Ves čas mojega zdravljenja pri njej, je zavzemala držo vsevednega strokovnjaka, moje znanje in poznavanje bolezni pa ni upoštevala. Ni ustvarila sodelujočega, zaupnega odnosa med pacientom in zdravnikom. Ni ustrezno reagirala na mojo prošnjo po zamenjavi zdravil na katera sem imela hude stranske učinke. Še celo je trdila, da jih terapija ne povzroča, ampak sem sama odgovorna, da sem se ob nespremenjenem življenskem slogu in prehrani, zredila za 40 kilogramov v roku enega leta. Pred terapijo je bila moja telesna teža zelo nizka. Drznila si je soditi moj slog življenja, moja prepričanja in vrednote-sem namreč vegetarijanka, zanjo pa ta odločitev ni pokazatelj duševnega zdravja. Poslušala me je le z delno pozornostjo, moje izjave si je interpretirala po svoje. Ni se pozanimala o predhodnih terapijah pri drugih zdravnikih. Na trenutke je bila nesramna in zasmehovalna. Skratka, ni me prepričala ne kot strokovnjak, ne kot človek.
Po vseh teh napisanih komentarjih,ki se nanašajo na delo doktorice,se človek vpraša kdaj se bodo zganile odgovorne osebe in jo izprašale o njenem delu in odnosu do pacientov. Mogoče bi glede na vse napisano celo sama rabila kakšno zdravljenje,predno bo za koga usodno.
Prvotno se strinjam z vsemi dosedaj zapisanimi izkušnjami ostalih pacientov. Zdravnica ima pokroviteljski odnos, ukvarja se predvsem z odmerki, njeni izvidi so zelo nestrokovni. Veliko podporo sem našel v veri, o čemer sem jo seznanil. Seveda me je takoj 'zabila' da v take ozdravitve ne verjame, verjame le v tablete...Očitno ne verjame niti v empatijo in pogovor. Zelo slaba izkušnja, po letu dni sem odnehal in si uredil življenje tako kot mi pritiče-brez nje in zdravil.
K dr.Prokšelj hodim že več kot leto dni in sem močno razočarana nad njenim zdravljenjem. V tem času se mi stanje ni niti malo izboljšalo. Edino, kar je naredila, je bilo pisanje receptov, spreminjanje odmerkov in menjava zdravil. Ko sem pričakovala, da bo prisluhnila mojim težavam in opisu mojega počutja, sem dobila občutek, da določenih stvari noče razumeti. Pri drugem strokovnjaku sem imela dosti boljšo obravnavo in postavljeno diagnozo-depresija in svoje bolezni se še kako zavedam. Sama pa pravi, da nisem depresivna-za njo so to samo motnje razpoloženja, zaskrbljenost ali nekaj takega. Sam odnos do pacienta-v tem primeru mene-se mi zdi hladen, nedostopen in po njenem pregledu se počutim kot številka, saj se pacienti vrstijo hitro en za drugim. Žal mi je za tiste, ki imajo hujše psihične težave in hodijo k njej na preglede. Meni obiski pri njej niso prav nič pomagali. Upala sem, da bom deležna strokovnega svetovanja in nekakšne opore, vendar se to ni zgodilo. Na trenutke mi je delovala nesramno. Ko sem bila najbolj na tleh, mi ni prisluhnila in ni hotela razumeti, kaj se z mano dogaja. Poznam kar nekaj ljudi, ki prav tako hodijo k njej, a vsi imajo bolj ali manj slabo mnenje o njenem načinu zdravljenja-če temu lahko tako rečemo.
Po zdravljenju pri njen, bi lahko rekel, da je nestrokovna in brez občutkov. Ko sem menjal depo xeplion, na depo risperdal, mi je depo risperdal, predpisala, kar tri tedne, pred koncem depo xepliona, čeprav so farmacevtska navodila, da se depo risperdal injicira, največ en teden pred koncem prejšnjega depoja. S tem mi je naredila v telesu tako mešanico zdravil, da sem ob popiti kavi, skoraj doživel srčni infarkt. IL
Gospa takrat še gospodična dr. Prokšljeva je bila v času moje hospitalizacije specializantka. Njen odnos na žalost ni bil topel, občutek sem imela, da nima prave empatije, srca. Bila je moja odpustna zdravnica, izvid oz. mnenje, ki je bilo zapisano ob zaključku zdravljenja je bilo pod nivojem. Tudi v času same hospitalizacije, ko je nadomeščala vodjo enote, ki je bila ta čas na dopustu, je bila za individualne pogovore vedno nedostopna. Skratka, hladen odnos, žal. Upam, se je v zadnjem času kaj spremenila.
Gospa doktor še vedno brez občutka za paciente,škoda za njene paciente.
Sem bivša pacientka Prokšljeve. Njeno zdravljenje,če bi temu sploh lahko tako rekla,je bilo z mojega gledišča brez vsake vrednosti in zapravljanje časa.Ne zna drugega kot pisati recepte. Zraven je kot ,da je vsega naveličana,vzvišena in zelo nedostopna. Meni je bilo bolje,ko sem nehala hoditi k njej in tudi prenehala jemati njena napisana zdravila. Polagam vsem na srce,da če se hočete zares pozdraviti,da se je ognete. Ves kar so napisali moji predhodniki je žal res. Ženska mi je delovala popolnoma brez srca.Škoda,pa še razmeroma mlada je,kaj še bo.
Gospa Eva Marija Fras. Imate pa res srečo, da je gospa Prokšelj do vas tako razumevajoča in sočutna. Očitno ste ena od redkih izjem. Pa še s polnim imenom ste se podpisali. Res ste pogumni in lojalni svoji psihiatrinji. Mogoče se motim, če se, se vam opravičujem, vendar me vaš slog pisanja spominja na izražanje Prokšljeve, pa tudi na spletu obstaja več oseb z imenom Eva Marija Fras. Je možno, da je mnenje gospa doktor napisala kar sama? Je edino pozitivno, pa še to v precej predvidljivem medicinskem slogu. No, če se motim, se opravičujem obema. Težko si predstavljam, da bi se do vas dotična obnašala ravno nasprotno kot do mene in do toliko drugih pomoči potrebnih. Mogoče pa je Prokšljeva dvojna osebnost? Po mojem strokovnem mnenju, tudi sama sem iz stroke pomagajočih poklicev, bi doktorica sama potrebovala veliko strokovne pomoči in temeljitega dela na svoji osebnosti. Zanjo in za njene paciente ter vse v stiku z njo, ji želim, da si poišče pomoč. Samo pustiti mora, da ji nekdo pomaga. Lep pozdrav, Barbara
Zelo me veseli, da v svojih občutkih nisem sama. To mi zelo veliko pomeni. Ga Prokšelj je oseba zaradi katere sem v življenju najbolj trpela. Ko me je po nekaj mesečnem prisilnem drogiranju in manipuliranju na zaprtem oddelku le spustila, si je dovolila za slovo, še prodajati njene usluge za mojo družino na njeni delavnici o biponarni motnji za skromnih 200 evrov. Naj poudarim, da sem se tam znašla zaradi težavnega odnosa s s starši, ki sem ga sedaj s potrpežljivo diplomacijo rešila. Od takrat so minila 4 leta. Tablet ne jem že 3 leta in nikoli ni nihče od prijateljev ali partner posumil, da je z menoj kaj narobe. Ga Prokšelj in kompanija pa so si zelo prizadevali, da bi večno ostala pod njihovo prevlado. Najraje se spravijo na mlade, ki so najbolj ranljivi in še dodatno razdruzijo primarno družino.
Tečeta več kot dve leti odkar hodim h Tatjani Prokšelj na svetovanja. K njej sem prišla v zelo slabem stanju, brez motiva za življenje in izgubljena v slabi družinski situaciji. Sprejela me je z velikim razumevanjem, moja psihična dogajanja mi je skušala razložiti iz psihiatričnega in medicinskega vidika. Seveda mi je predpisala stabilizatorje hormonov, ki sem jih nujno potrebovala. K njej sem hodila redno, ker sem želela da podrobno spremlja moje življenje. Vedela sem, da le, če ji bom pustila mi pomagati, se bo kaj spremenilo. Zaupala sem ji globoke bolečine in stanja v katerih se nisem znašla. Pokazala mi je, da lahko naredim karkoli hočem s svojim življenjem, in kako naj to naredim. V izgubljenih trenutkih mi je zelo dobro predstavila možnosti, kar je povzročilo, da sem sama naredila konkretne spremembe. Rešila me je iz izgubljenosti sveta, me usmerila v prave smeri. Moja izkušnja je kar se da pozitivna, verjetno me noben drug zdravnik ne bi znal tako rešiti kot me je ona. Zdravila jemljem še vedno, ker vem, da tako zdravljenje traja več let. Brez nje me verjetno ne bi bilo več. Če želimo da nam nekdo pomaga, mu moramo to pustiti, in se ne upirati. Le tako lahko dosežemo tak napredek, not sem ga jaz. Globoka zahvala Tatjani Prokšelj.