dr. med. Rejec Vanja

res malo obseden z zdravili. Že po par minutah pri njem mi je predpisal antidepresive (pa daleč od tega, da bi bila depresivna!). Seveda jih nisem jemala... poslal me je k njemu na skupinsko terapijo. Tam je bilo ok, s soudeleženci smo se lahko pogovorili o vsem, kar nas je mučilo. Doktor je medtem velikokrat dremal, ali pa šel ven govorit po telefou, skratka bil je čisto nezainteresira za nas in nas puščal same. Časa za pogovor si ni vzel, samo zdravila, zdravila bi predpisoval.

najslabši zdravnik kar sem jih videla

Negativna izkušnja. Že po 15 min prvega srečanja mi je predpisal antidepresive, na nadaljne zdravljenje pa ni pristal, ker tablet nisem jemala, čeprav sem upoštevala tudi vse druge napotke. Od tega je že 6 ali 7 let, vendar sem težave uspešno rešila brez zdravil in s pomočjo psihoterapije. Na žalost sem od več drugih študentov, ki hodijo v Aškrčev zdravstveni dom, izvedela, kako na lahko predpisuje zdravila. Verjamem, da je lahko komu tudi pomagal, vsekakor pa je zagotovo naredil poleg tudi veliko škode, kot bi jo meni - če bi ga upoštevala. Pa seveda - ker me ni usmeril na drugo primernejšo pomoč, da, tudi jaz sem imela posledice nezdravljenih težav dokler nisem našla prvega psihologa, ki se je spoznal na zdravljenje.

Imam podobno izkušnjo kot Vžigalica oziroma še slabšo. Doktor Rejec je mojo 'prehitro' glavo zdravil z tabletami za shizofrenijo. Mojo zmešnjavo in paniko je sprožilo nasilje v službi, glavni vzrok pa je bilo dolgoletno nasilje v primarni družini. Diagnoza, ki mi jo je postavil, je bila osebnostna motnja Borderline. Ker je diagnoza doživljenjska, saj gre za strukturo osebnosti in ne bolezen, to pomeni, da sem še vedno 'Borderline' brez enega samega simptoma, ki je značilen za to motnjo. Moje težave so bile resne, vendar tudi takrat nisem imela nobenega simptoma značilnega za BPD. Tablete mi je prepovedal jemati osebni zdravnik iz našega kraja, h kateremu sem se zatekla po pomoč po hudih stranskih učinkih omenjenih tablet. Tudi s psihologi nisem imela sreče, vendar se za vsakega 'norca' najde rešitev: meni je pomagala filozofija. Razmišljala sem pa približno 10 let, da sem rešila navlako, ki sem jo prejela v primarni družini. Predvsem sem se naučila, da se je treba ljudi, ki ti delajo škodo preprosto znebiti. Kdo pa rabi tako družino!

Mene je pomiloval in nafilal s tableti in injekcijami. Ko sem študiral je obljubil, da me bo povabil na skupino za psihoze, česar pa ni nikoli storil. Na študentsko skupino mi pa ni dovolil. Čakal ponavadi 1-2h, odpravljen v 5 minutah. Baje da je kristjan, ampak samo na papirju. Baje je celo že opravil pokoro.

Ta zdravnik je kot sodni izvedenec pisal take bedarije, da človek res ni več vedel, ali to piše zdravnik, ali pa nekdo, ki je pobral svoje izrazoslovje iz 100 let starega učbenika. Se vidi, v katerem režimu je bil vzgojen.

Gaslighting, double binds.

Grozna izkušnja. Recept in to je to. Če omeniš psihoterapijo, te nadere, da je on mag. psihoterapije. Zarad zyprexe sem sladkorno dobil.

Gaslighting in double binds, to je doktorju dobro znana praksa. Psihiatri sodelujejo z družinami, ki to uporabljajo nad svojimi družinskimi člani. Družinskega člana družina naredi načrtno za "norega" in to psihiatri dobro vedo, celo sodelujejo ampak ne naredijo nič, ker jim takšne disfunkcionalne družine prinašajo denar. Temu se reče narcissistic abuse. Potrebno se je vprašati, če se tukaj ne gre tudi za prevaro ZZZS. Zakaj? Psihiatri točno vedo, da je nekdo žrtev družinskega okolja, da se družina načrtno spravlja na žrtev ampak oni ga kljub temu prisilno hospitalizirajo in "zdravijo". Če to ni kriminal in za preiskavo s strani policije in tožilstva, potem pa res ne vem. 

Božemili ljudje kaj vi to jeste. Preberite si knjigo Pogubnost kemopsihiatrije ali Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje.